Čeprav tako blizu doma, nas radovednost nikoli ni zanesla na Svete Višarje. Zato sva izkoristila sončne žarke nekega jesenskega dne in se z gondolo povzpela na tako imenovano božjo pot. Ko si prvič na višarskih tleh, dobiš občutek, da si v raju. Prevzame te razgled na okoliške vrhove, mir in spokojnost. Da sva lahko povezala prijetno in še koristno, sva se v dolino vrnila peš, kar naravnost po strmem smučišču. Priznam, bilo je naporno.
1766 m.n.v.
V ozadju mogočni Mangart in Jalovec.
Pogled proti avstrijskim vrhovom.
Naporna vrnitev v dolino.
Ni komentarjev:
Objavite komentar