Grčija 2009

METEORA-Verjetno vsakemu obiskovalcu pogled na te visoke črne meteorske skale vzame dih. Tako spokojno so videti samostani, ki se bohotijo vsak na svoji črni vzpetini. Šest jih je. Vstopila sva v največjega. Pri vhodu sva plačala 2 € in žena si je morala nadeti krilo, ker ženske v hlačah niso dobrodošle.

                                        Proti Meteori

Prodaja domačih dobrot ob cesti

Prvi pogled na meteorske skale

Vsak samostan...

                                        ... na svoji pečini

V notranjosti hranijo zelo dragocene izdelke, rokopise, oblačila celo iz 12. stoletja. Vse to vzdržujejo s primerno temperaturo, da jih ne poškoduje zob časa. Prevzele so naju slike in portreti v jedilnici, pa črna kuhinja.





Veličasten je pogled z dvorišča na ostale samostane. Žena je celo na vrtoglavico pozabila. V notranjosti sva naredila tudi nekaj " ukradenih" posnetkov.




Pogled na sosednji samostan

Razgledi, ki jemljejo dih

IOANINA- Pot do Ioanine se je vlekla po hriboviti pokrajini in vijugasti cesti. Zanimivost. Navado imajo, da ob cesti, kjer se nekdo smrtno ponesreči postavijo znamenje ali celo miniaturno cerkvico. Vanjo postavijo steklenico vode, da lahko pride duša rajnega pit.
Mesto je veliko in starejši del obdan z obzidjem. Malo spominja na Bled, saj ima tudi jezero s cerkvico. Na vsakem vogalu ponujajo hitro hrano po zelo sprejemljivih cenah. Če te zanima srebro in " grški kič, " si lahko dodobra napaseš oči in sigurno najdeš kaj zase. Zvečer sva se umaknila na obrobje mesta, kjer so si prostor za prenočitev poiskali tudi albanski tovornjakarji, ki trgujejo z lončenimi vrči.

Paša za oči

Čevljarska delavnica, kateri ne manjka dela

Naslednji dan sva si ogledala še mošejo, ki služi kot muzej.

Vstopnina : 4.50 € /os

Notranjost mošeje

V drevesnem duplu urejeno znamenjce nekemu umrlemu na cesti

PARGA- Značilno grško mestece. Ob obali spominja na Piran. Od tukaj naj bi vozile turistične ladjice na ogled otoka Paxos. S tem namenom sva prišla tudi midva. A ostala sva globoko razočarana. Prišla sva nekaj dni prezgodaj, saj se turistična sezona še ni začela. Privoščila sva si grško kosilo po izbiri natakarja, ki je bilo precej drago (42 €). Bil je deževen dan zato se nisva predolgo zadrževala in nadaljevala proti Igoumenitsi.

IGOUMENITSA- Ker je to veliko mesto, sva upala, da bova od tod prišla na otok PAXOS. V turističnih agencijah nisva našla nikakršnih oprijemljivih informacij, kot da Paxos sploh ne obstaja. Policisti v pristanišču so nama dejali, da lahko tja prideva le, če greva s TAXI - BOUTOM ali pa s trajektom na Krf in od tam z manjšim čolnom na Paxos. S sporazumevanjem nisva imela težav, mnogi govorijo ANG. ali ITAL. Ogledala sva si mesto, kjer prevladujejo dragi butiki, restavracije in bari, ki so nekaj posebnega za oči. Prenočila sva v zalivu, kjer gojijo školjke in si nabrala novih moči pred vstopom v deželo "orlov in bunkerjev" Albanijo.