Letošnji dopust sva z ženo zaradi vročine in gneče na mejnih prehodih načrtovala zgodaj. 20. aprila sva se odpravila na pot proti Makedoniji. To pa zato, ker sem bil že dolgo odločen, da pokažem ženi kje sem služil naši bivši domovini. Odrinila sva ob 7,30 uri. Pot naju je vodila preko Hrvaške in Srbije, do prvega cilja v Makedoniji, kjer sva prespala.
STARO NAGORIČANE- To je vasica, ki se ponaša s 700 let starim samostanom sv. Georgij. Bila sva pošteno izmučena zato sva se za ogled odločila naslednji dan. Odprla sva najin strešni šotor Maggiolina, ki je pritegnil veliko pozornosti vaščanov in tudi prijaznih policistov, ki so nama dovolili prespati kar pred policijsko postajo. Naslednji dan sva si v spremstvu ogledala samostan, ki je v celoti poslikan s freskami. Le tu v tej cerkvi je vidna freska z vsemi tremi križi. Deležna sva bila izčrpne razlage in tudi štirih pobarvanih jajčk, ker je bil ravno praznik pravoslavne velike noči. Da sva lahko fotografirala sva morala plačati malo več (10€). Nato sva nadaljevala pot proti naslednjemu cilju.Po 23 letih sem se vrnil v kraj, kjer sem služil vojsko. In povem vam, da se je tukaj čas ustavil. Nisem opazil nobene spremembe, nikakršnega napredka. Majhne nedokončane hiše in neurejena dvorišča. Po cesti vozijo avtomobili, katere smo mi že pred desetletji pustili za sabo. Poiskala sva vojašnico v kateri sedaj domuje policija. V ozadju pa razpadajo vojaški objekti. S policisti sva se spustila v pogovor in upala, da si bova lahko ogledala notranjost.Popisali so najine dokumente ( osebne in potne liste ), kar nama je vzelo precej časa. Kljub temu sva morala območje vojašnice zapustiti. Dovolili so nama le "hiter pogled" preko ograje. In Bog ne daj, da bi fotografirala. Rahlo užaljena sva zapustila s smetmi obdano mesto ter nadaljevala pot proti Prilepu. Pokraina je gričevnata in reke se dušijo v smeteh.
.
Dva boljših taksijev
PRILEP- Mesto je za spoznanje bolj urejeno. Odločila sva se, da obiščeva družino, s katero sem navezal stike, ko sem bil prve štiri mesece tukaj v vojski. Srečanje po 23 -ih letih je bilo nabito s čustvi. Zanje sva si vzela dva dneva in pri njih tudi prespala.Da o njihovi široki gostoljubnosti sploh ne pišem. Pripovedovali so mnoge zgodbe o revščini in življenju v Makedoniji. Lahko se zamislite ob podatku, da znaša plača trgovke borih 60 € (zdravstveno in socijalno niso preskrbljene). Kdor ima 200 € je že bogat. Cene v trgovinah pa so podobne našim. 300.000 makedoncev je brezposelnih.
Najstarejša obrtna ulica
Fičko naprodaj
Gostitelj naju je s svojim avtomobilom odpeljal na ogled mesta. Ne boste verjeli. Ponosen, da ga sploh ima( Zastavo 101, letnik osemdeset). Pogostili so naju z razkošnim kosilom in večerjo. Makedonec bo dal iz žepa zadnji denar, da se bo njegov gost dobro počutil. Ogledala sva si tudi vojašnico v spremstvu prijaznega vojaka stražarja. Dovolil nama je eno fotografijo. Naslednji dan sva se odpravila proti Kruševu.
Tukaj sem nekdaj spal
Družinska hiša, ter...
...fotka z znanci iz PrilepaKRUŠEVO- Tih deževen dan. Obiskala sva grob Tošeta Proeskega.
Ganljiv pogled na mavzolej. Vstopila sva, prižgala svečko in posedela ob grobu. Vse je bilo belo. Srčki, cvetje, podpisi, želje... V tem kraju je pustil velik pečat. Še zanimivost. Na grobovih sva videla tudi hrano in igrače, ki jih ljudje prinašajo svojim umrlim.
V Kruševu so ponosni na Tošeta
Pot naju je vodila naprej proti...
... vmes mimo ciganskega naselja...
... OHRID -u. Zelo lepo in dokaj čisto mesto, katero se ponaša z jezerom, ki nima konca. Sprehodila sva se po mestu in tržnici. Tukaj sva se za manj kot 0,50 € posladkala z najboljšo baklavo v življenju. Prespala sva v nacionalnem parku Galičica nad Ohridom. Po mirno prespani noči sva nadaljevala pot proti Grčiji po vijugasti gorski cesti. Pogled na Prespansko jezero nama je zastrla megla. Na meji nisva imela težav. Najin glavni cilj v Grčiji je bil kraj Meteora in otok Paxos.
Zavetnik Ohrida
Spalnica na Galičici
