rescheva.potepanja@gmail.com

ponedeljek

Albanija 2009



 
KONISPOL - Odločila sva se za manjši mejni prehod. Krajša pot iz Igoumenitse. Na meji nisva imela težav. Morala sva skozi dezinfekcijo (lužo), "da jim ne prineseva okužbe v državo.'' Parkirava. Sprehod od zabojnika do zabojnika s papirji nama je vzel 15 min. Nadaljevala sva po makadamski cesti v gradnji, saj druge ni bilo. Srečevala sva delovne stroje in bilo je ravno po dežju, tako, da si lahko predstavljate kakšen avto sva imela.

Dezinfekcijski prehod

Meja v ozadju

BUTRINT - Da sva si lahko ogledala ruševine (teater, bazilika) nekdanjega mesta, sva morala prečkati reko z ne ravno varnim splavom. Odštela sva 2€. Za ogled in čudovit razgled na albansko pokrajino, pa sva plačala 6€ na osebo.

Po albanskih cestah moraš voziti še posebej previdno. Nikoli ne veš kdaj boš naletel na oviro. Morda boš srečal konja, skupino potepuških psov, mamo svinjo s svojimi otroki ali samo velikansko luknjo. Povprašala sva, zakaj albanci množično vozijo Mercedeze. Dejali so, da zato, ker so bolj vzdržljivi, saj imajo zelo slabe ceste. Torej, ali Mercedez ali konjska vprega. Ob tej poti sva videla ogromno bunkerjev, ki so razmetani vsepovsod, kot bi jih metali iz letala. Pravijo, da jih je blizu 800 000. Bunker in orel sta simbola Albanije.





Teater v Butrintu



Albanska pokrajina

Mercedezi



Prevzel naju je grad v Girokastru. V njem hranijo veliko topov, v grajskem muzeju iz 1. in 2. svetovne vojne pa zanimive slike in orožje. Za dve osebi sva odštela 3€ za ogled gradu in 2€ za muzej. Za muzej je potrebno vprašat, ker ti ob vhodu tega ne povedo. Od tu je tudi lep razgled na stari del mesta. Mesto se ponaša tudi z arheološkimi najdišči.Malo sva se sprehodila in kupila še domače albanske piškote, katerih nisva mogla pojesti, saj so imeli okus po cigaretah. Še dobro, da nisva kupila mleka, ker so ga v trgovini prodajali v plastenkah od coca cole. Nato sva čez neko planino nadaljevala pot proti Sarandi.

Pogled z gradu

Festivalni oder na gradu







Ovčja planina

SARANDA - Mesto novih hotelov, prepolno smeti. Videti je, da veliko gradijo in se razvijajo. Čuta za čistočo pa še vedno nimajo. Pot sva nadaljevala ob obali proti Vloram. Zopet ceste v gradnji. Da bi si spočila živce od tega makadama, sva si šla ogledat plažo, ki je bila od daleč zelo lepa.
Prvi obiskovalci so bili osli, ki so počivali na soncu. Okrog njih smeti in bunkerji. Privoščila sva si še kosilo za 16€. Postregla naju je 10 - letna deklica, ki je znala nekaj angleščine.




Lepo počasi, da se živina odžeja

Slikovita pot ob obali na žalost v gradnji

Test za živce

Počitek pred turistično sezono

Vkopana v prod, ki je podoben našemu ob Soči

Bunkerji, ki se najdejo tudi na plaži

Tudi to se dogaja, previdnost ni odveč

DURES - Njihova avtocesta. Policisti so naju opozorili, naj prižgeva luči, saj sva na avtocesti. Čudno. Prehitela sva kolesarja, srečala pastirja z ovcami in kmeta s traktorjem. Skupina ljudi pa je prečkala avtocesto, da bi prišla na nasprotni vozni pas. Neverjetno. Njihova avtocesta se začne v Fierah in konča v Progoshinah. Tudi naprej je lepa in široka cesta.Dures je veliko in dokaj solidno mesto. Veliko je revščine. Obiskala sva glavno džamijo in se sprehodila po mestu. Namesto stojnic imajo stvari naložene kar v prtljažnikih avtomobilov. Menjajo denar, ki ga ponujajo v rokah, lahko pa si privoščiš tudi čiščenje čevljev. Na vsakem koraku lahko dobiš odslužen avtomobil in staro železo.

Mestna plaža v Duresu

Stavka ljudi, ter džamija v ozadju

Ponosen nasmeh čistilca čevljev in ...

... ponosen čistiec pri svojem delu

TIRANA - Parkirati sva morala ob umetnem jezeru 2km iz centra, saj v centru ni bilo mogoče najti prostorčka za najin Land Rover. Tukaj vlada precejšnji prometni nered. Pešci se sprehajajo kar med avtomobili. In tudi le - ti se navidez ne držijo pravil. Center je urejen in za turista privlačen.V bližini je opera, muzej, mestna oblast in univerza. Ljudje so prijazni in ženske urejene. Govorijo italijansko, nekateri tudi angleško. Nisva imela težav pri sporazumevanju. Če pa ti oko zaide v stranske ulice, postaneš razočaran nad smetmi in neredom.

Značilne prodajalne



Prazna glavna ulica v pričakovanju...

... grških poslancev



Glavni trg Tirane

Tudi to imajo...

... in na žalost veliko tega

Tržnica v zakotni ulici

To zmore le Mercedes v Albaniji

Le koliko bo zdržala ta stavba, presodite s svojimi očmi

KRUJE - Značilno albansko mestece zgrajeno v bregu. Najprej prideva do spomenika ''konjenika'', nato zavijeva desno v stari del. Sprehodiva se skozi bazar, ki ponuja na ogled domačo obrt. Videla sva, kako izdelujejo albanske kape, copate, preproge, ter posodo iz bakra in srebra. Vse je zelo lepo in mamljivo. Veliko je tudi kipcov matere Tereze. Ker so cene sprejemljive, sva kupila kar nekaj stvari.Obiskala sva grad, kjer je muzej Skender - bega. Albance je 25 let branil pred turki. Na parkirišču sva opazila staro pekarno in si privoščila hlebec odličnega kruha za 80 lek. Pekarna je bila na videz muzejska z veliko krušno pečjo in ogromno vrečami moke.











Skender-begov grad

Pogled na mesto Kruje

Izdelava nam zelo poznanih preprog



Iz te pekarne pride odličen kruh

SKADAR - Prijazni policist na motorju se je sam ponudil, da nama pokaže pot do krožnega križišča, odkoder sva nadaljevala proti Skadarskemu jezeru. Ker je bilo zopet deževno, sva se odločila, da obiščeva samo grad s katerega je tudi čudovit razgled na mesto in jezero.Nato sva preko starega mostu zavila za Črno Goro. Na meji iz Albanije zopet nisva imela težav. Plačala sva 2€ ob predložitvi listka, katerega sva dobila ob vstopu v državo. Zopet sva šla skozi dezinfekcijski kanal. Vse skupaj nama je vzelo borih 5min. Po makadamu sva nadaljevala proti Črni Gori. Na meji sva plačala 10€ ekološke takse. Nato sva se preko Budve, Dubrovnika in Neretve vrnila domov.

Gospod je zelo ponosen na svoj konj-mobil

Mish, v albanščini pomeni meso, ki ga prodajajo kar ob cesti. V paketu verjetno dobiš tudi nekaj muh. Ta ukradena fotka je nastala v nevarnih okoliščinah.











VTIS: Tako sva to potovanje videla skozi najine oči. Odvzela bi samo slabe ceste in smeti, ostalo je bilo nepozabno.

Pokazano na drugačen način:
http://www.youtube.com/user/resch11?feature=mhee#p/u/1/lBfLp6QgNa4


P.S. Kadar potujete pišite dnevnik, kajti le tako ostane spomin na podrobnosti vedno živ.

5 komentarjev:

  1. Joj, imeli smo namen potovati z avtom po albanski obali, pa me je kar minilo.

    OdgovoriIzbriši
  2. No, jaz planiram obratno pot: Shkoder - Tirana - Elbasan - Ohrid. Čez letošnje Prvomajske.
    Upam, da je zdaj v 2012 kaj drugače - predvsem glede cest. Sodelavec je pred 2. leti bil z motorjem doli, pa ne more prehvalit države kot take. Seveda brez onega "za vogalom".
    Če mi (nam) letos rata, objavim par slik.
    Lp Edo

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljeni.
      Me veseli, da ste se sprehajal po našem blogu. Albanija kot taka ( razen, če odštejemo nesnago ) je čudovita dežela, ljudje pa so fantastični.V preteklem letu sem ponovno prečkal to deželo iz smeri Ohrid, Elbasan nato preko slikovitega prelaza do Tirane ter naprej v Črno Goro.Na tej relaciji je bila cesta v zelo dobrem stanju zato je vsak pomislek na vaši začrtani poti odveč.
      Lep pozdrav Aleš

      Izbriši
  3. Živjo, tudi mi gremo letos za prvomajske praznike (oziroma en teden prej) v Makedonijo, natančneje na Ohrid. Pa smo se mislili zapeljati še v albanski Pogradec (čez Sv. Naum). Kar tko bi šli tja čez, samo na sok ali pa sladoled. Se splača?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljeni.
      Če imate le kanček radovednosti v sebi, se splača pokukati, kaj se skriva čez mejo.

      Izbriši