KONISPOL - Odločila sva se za manjši mejni prehod. Krajša pot iz Igoumenitse. Na meji nisva imela težav. Morala sva skozi dezinfekcijo (lužo), "da jim ne prineseva okužbe v državo.'' Parkirava. Sprehod od zabojnika do zabojnika s papirji nama je vzel 15 min. Nadaljevala sva po makadamski cesti v gradnji, saj druge ni bilo. Srečevala sva delovne stroje in bilo je ravno po dežju, tako, da si lahko predstavljate kakšen avto sva imela.
Dezinfekcijski prehod
Meja v ozadju
Meja v ozadju
BUTRINT - Da sva si lahko ogledala ruševine (teater, bazilika) nekdanjega mesta, sva morala prečkati reko z ne ravno varnim splavom. Odštela sva 2€. Za ogled in čudovit razgled na albansko pokrajino, pa sva plačala 6€ na osebo.
Po albanskih cestah moraš voziti še posebej previdno. Nikoli ne veš kdaj boš naletel na oviro. Morda boš srečal konja, skupino potepuških psov, mamo svinjo s svojimi otroki ali samo velikansko luknjo. Povprašala sva, zakaj albanci množično vozijo Mercedeze. Dejali so, da zato, ker so bolj vzdržljivi, saj imajo zelo slabe ceste. Torej, ali Mercedez ali konjska vprega. Ob tej poti sva videla ogromno bunkerjev, ki so razmetani vsepovsod, kot bi jih metali iz letala. Pravijo, da jih je blizu 800 000. Bunker in orel sta simbola Albanije.
Teater v Butrintu
Teater v Butrintu
Albanska pokrajina
Mercedezi
Prevzel naju je grad v Girokastru. V njem hranijo veliko topov, v grajskem muzeju iz 1. in 2. svetovne vojne pa zanimive slike in orožje. Za dve osebi sva odštela 3€ za ogled gradu in 2€ za muzej. Za muzej je potrebno vprašat, ker ti ob vhodu tega ne povedo. Od tu je tudi lep razgled na stari del mesta. Mesto se ponaša tudi z arheološkimi najdišči.Malo sva se sprehodila in kupila še domače albanske piškote, katerih nisva mogla pojesti, saj so imeli okus po cigaretah. Še dobro, da nisva kupila mleka, ker so ga v trgovini prodajali v plastenkah od coca cole. Nato sva čez neko planino nadaljevala pot proti Sarandi.
Pogled z gradu
Festivalni oder na gradu
SARANDA - Mesto novih hotelov, prepolno smeti. Videti je, da veliko gradijo in se razvijajo. Čuta za čistočo pa še vedno nimajo. Pot sva nadaljevala ob obali proti Vloram. Zopet ceste v gradnji. Da bi si spočila živce od tega makadama, sva si šla ogledat plažo, ki je bila od daleč zelo lepa.
Prvi obiskovalci so bili osli, ki so počivali na soncu. Okrog njih smeti in bunkerji. Privoščila sva si še kosilo za 16€. Postregla naju je 10 - letna deklica, ki je znala nekaj angleščine.
Prvi obiskovalci so bili osli, ki so počivali na soncu. Okrog njih smeti in bunkerji. Privoščila sva si še kosilo za 16€. Postregla naju je 10 - letna deklica, ki je znala nekaj angleščine.
Lepo počasi, da se živina odžeja
Slikovita pot ob obali na žalost v gradnji
Test za živce
Počitek pred turistično sezono
Vkopana v prod, ki je podoben našemu ob Soči
Bunkerji, ki se najdejo tudi na plaži
Tudi to se dogaja, previdnost ni odveč
DURES - Njihova avtocesta. Policisti so naju opozorili, naj prižgeva luči, saj sva na avtocesti. Čudno. Prehitela sva kolesarja, srečala pastirja z ovcami in kmeta s traktorjem. Skupina ljudi pa je prečkala avtocesto, da bi prišla na nasprotni vozni pas. Neverjetno. Njihova avtocesta se začne v Fierah in konča v Progoshinah. Tudi naprej je lepa in široka cesta.Dures je veliko in dokaj solidno mesto. Veliko je revščine. Obiskala sva glavno džamijo in se sprehodila po mestu. Namesto stojnic imajo stvari naložene kar v prtljažnikih avtomobilov. Menjajo denar, ki ga ponujajo v rokah, lahko pa si privoščiš tudi čiščenje čevljev. Na vsakem koraku lahko dobiš odslužen avtomobil in staro železo.
Mestna plaža v Duresu
Stavka ljudi, ter džamija v ozadju
Ponosen nasmeh čistilca čevljev in ...
TIRANA - Parkirati sva morala ob umetnem jezeru 2km iz centra, saj v centru ni bilo mogoče najti prostorčka za najin Land Rover. Tukaj vlada precejšnji prometni nered. Pešci se sprehajajo kar med avtomobili. In tudi le - ti se navidez ne držijo pravil. Center je urejen in za turista privlačen.V bližini je opera, muzej, mestna oblast in univerza. Ljudje so prijazni in ženske urejene. Govorijo italijansko, nekateri tudi angleško. Nisva imela težav pri sporazumevanju. Če pa ti oko zaide v stranske ulice, postaneš razočaran nad smetmi in neredom.
Značilne prodajalne
Prazna glavna ulica v pričakovanju...
... grških poslancev
Glavni trg Tirane
Tudi to imajo...
... in na žalost veliko tega
Tržnica v zakotni ulici
KRUJE - Značilno albansko mestece zgrajeno v bregu. Najprej prideva do spomenika ''konjenika'', nato zavijeva desno v stari del. Sprehodiva se skozi bazar, ki ponuja na ogled domačo obrt. Videla sva, kako izdelujejo albanske kape, copate, preproge, ter posodo iz bakra in srebra. Vse je zelo lepo in mamljivo. Veliko je tudi kipcov matere Tereze. Ker so cene sprejemljive, sva kupila kar nekaj stvari.Obiskala sva grad, kjer je muzej Skender - bega. Albance je 25 let branil pred turki. Na parkirišču sva opazila staro pekarno in si privoščila hlebec odličnega kruha za 80 lek. Pekarna je bila na videz muzejska z veliko krušno pečjo in ogromno vrečami moke.
Skender-begov grad
Pogled na mesto Kruje
Izdelava nam zelo poznanih preprog
Izdelava nam zelo poznanih preprog
Iz te pekarne pride odličen kruh
SKADAR - Prijazni policist na motorju se je sam ponudil, da nama pokaže pot do krožnega križišča, odkoder sva nadaljevala proti Skadarskemu jezeru. Ker je bilo zopet deževno, sva se odločila, da obiščeva samo grad s katerega je tudi čudovit razgled na mesto in jezero.Nato sva preko starega mostu zavila za Črno Goro. Na meji iz Albanije zopet nisva imela težav. Plačala sva 2€ ob predložitvi listka, katerega sva dobila ob vstopu v državo. Zopet sva šla skozi dezinfekcijski kanal. Vse skupaj nama je vzelo borih 5min. Po makadamu sva nadaljevala proti Črni Gori. Na meji sva plačala 10€ ekološke takse. Nato sva se preko Budve, Dubrovnika in Neretve vrnila domov.
Gospod je zelo ponosen na svoj konj-mobil
Mish, v albanščini pomeni meso, ki ga prodajajo kar ob cesti. V paketu verjetno dobiš tudi nekaj muh. Ta ukradena fotka je nastala v nevarnih okoliščinah.
VTIS: Tako sva to potovanje videla skozi najine oči. Odvzela bi samo slabe ceste in smeti, ostalo je bilo nepozabno.
Pokazano na drugačen način:
http://www.youtube.com/user/resch11?feature=mhee#p/u/1/lBfLp6QgNa4
Pokazano na drugačen način:
http://www.youtube.com/user/resch11?feature=mhee#p/u/1/lBfLp6QgNa4
P.S. Kadar potujete pišite dnevnik, kajti le tako ostane spomin na podrobnosti vedno živ.
Joj, imeli smo namen potovati z avtom po albanski obali, pa me je kar minilo.
OdgovoriIzbrišiNo, jaz planiram obratno pot: Shkoder - Tirana - Elbasan - Ohrid. Čez letošnje Prvomajske.
OdgovoriIzbrišiUpam, da je zdaj v 2012 kaj drugače - predvsem glede cest. Sodelavec je pred 2. leti bil z motorjem doli, pa ne more prehvalit države kot take. Seveda brez onega "za vogalom".
Če mi (nam) letos rata, objavim par slik.
Lp Edo
Pozdravljeni.
IzbrišiMe veseli, da ste se sprehajal po našem blogu. Albanija kot taka ( razen, če odštejemo nesnago ) je čudovita dežela, ljudje pa so fantastični.V preteklem letu sem ponovno prečkal to deželo iz smeri Ohrid, Elbasan nato preko slikovitega prelaza do Tirane ter naprej v Črno Goro.Na tej relaciji je bila cesta v zelo dobrem stanju zato je vsak pomislek na vaši začrtani poti odveč.
Lep pozdrav Aleš
Živjo, tudi mi gremo letos za prvomajske praznike (oziroma en teden prej) v Makedonijo, natančneje na Ohrid. Pa smo se mislili zapeljati še v albanski Pogradec (čez Sv. Naum). Kar tko bi šli tja čez, samo na sok ali pa sladoled. Se splača?
OdgovoriIzbrišiPozdravljeni.
IzbrišiČe imate le kanček radovednosti v sebi, se splača pokukati, kaj se skriva čez mejo.